Sodelavci

Dr. Marko Bajec
je zaposlen na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Njegovo pedagoško delo zajema izvajanje predavanj pri predmetih Informacijski sistemi, Razvoj informacijskih sistemov ter Osnove informacijskih sistemov. Raziskovalno in praktično se ukvarja predvsem z naslednjimi področji: metodologije razvoja informacijskih sistemov in njihovo uvajanje v praksi (poudarek na objektnih pristopih), strateško planiranje informatike, poslovno modeliranje, poslovna pravila, prenovitev poslovnih procesov. Redno sodeluje na domačih in mednarodnih konferencah ter objavlja prispevke v znanstvenih in strokovnih publikacijah. Marko Bajec je član več društev, združenj in programskih odborov domačih in tujih konferenc.

Dr. Vladimir Batagelj
diplomiral in doktoriral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Zaposlen kot redni profesor za diskretno in računalniško matematiko na Fakulteti za matematiko in naravoslovje, Oddelku za matematiko. Ukvarja se predvsem s teorijo grafov, algoritmi na grafih in omrežjih, kombinatorično optimizacijo, analizo podatkov in uporabo informacijske tehnologije v izobraževanju. Je član več domačih in mednarodnih strokovnih združenj. Sam ali kot soavtor je napisal več visokošolskih in srednješolskih učbenikov, priročnikov in poljudnih del, številne znanstvene, strokovne in poljudne članke. Bil je predsednik jezikovne sekcije Slovenskega društva INFORMATIKA do novembra 2007.

Jasna Belc
je diplomirala na Filozofski fakulteti (francoski jezik s književnostjo, primerjalno jezikoslovje) in na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (matematika – uporabna smer). Ukvarja se z osrednjimi področji teoretičnega jezikoslovja (skladnja, oblikoslovje, pomenoslovje) pa tudi s področji uporabnega jezikoslovja (etnolongvistika, psiholingvistika, računalniško jezikoslovje ter leksikografija in terminografija), o katerih tudi objavlja. Dela kot terminologinja in jezikovna tehnologinja v Službi za prevajanje, tolmačenje, redakcijo in terminologije v Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije, predvsem v projektu jezikovnih tehnologij Evrokorpus, in v koordinaciji z drugimi službami državne uprave.

Katja Benevol Gabrijelčič
je lektorica slovenskega jezika ter prevajalka strokovnih in tehničnih, pa tudi literarnih besedil iz italijanskega in angleškega jezika. Ima številne izkušnje z lektoriranjem strokovnih revij (Monitor, PC&Mediji, Escape, Podjetnik) ter drugih strokovnih del (Skrivnosti Windows 98, Linux z namizjem KDE) in učbenikov (Računalništvo in informatika), sicer pa prevaja tehnična besedila z najrazličnejših področij, od IT prek nameščanja in vzdrževanja klimatskih sistemov do sestavljanja Lego kock. Prevaja tudi priročnike in leposlovje. Je ustanoviteljica in moderatorka Foruma slovenskih prevajalcev.

Darinka Bokša - Faraguna
diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani s predmetov a) angleški jezik s književnostjo, b) francoski jezik s književnostjo. Vodja skupine za lektoriranje in prevajanje. Od leta 1998 zaposlena v Institutu informacijskih znanosti kot lektorica in prevajalka, pred tem delala na delovnem mestu prevajalke za angleščino in francoščino v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor.

Mag. Petra Borovšak
je magistrirala na Filozofski fakulteti v Gradcu na Institutu za teoretsko in praktično prevodoslovje, smer nemški, angleški in slovenski jezik – tolmačenje. Od leta 2006 zaposlena na Institutu informacijskih znanosti v Mariboru kot prevajalka priročnikov za uporabnike za programsko opremo. Pred tem je delovne izkušnje nabirala kot samostojna prevajalka in tolmačka v Avstriji in Združenem kraljestvu.

Dr. Alenka Brezavšček
je doktorirala na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru, kjer je tudi zaposlena na mestu visokošolskega učitelja - docenta. Kot nosilka več predmetov je aktivna tako v pedagoškem procesu kot na raziskovalnem področju. Njeno raziskovalno delo obsega predvsem študij stohastičnih modelov zanesljivosti in razpoložljivosti kompleksnih sistemov ter zagotavljanja varnosti informacijskih sistemov. Je avtorica oziroma soavtorica več izvirnih znanstvenih člankov in referatov, objavljenih v tuji in domači strokovni literaturi.

Dr. Marko Colnar
Dr. Marko Colnar je diplomiral, magistriral in doktoriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. V svoji karieri je vse svoje delovanje posvetil planiranju in razvoju informacijskih ter organizacijskih sistemov: od priprave metodoloških osnov, pisanja strateških in planskih dokumentov, do vodenja velikih informacijskih in drugih projektov, najprej v gospodarstvu, sedaj pa v državni upravi RS. Je tudi avtor več kot 100 strokovnih in znanstvenih prispevkov in avtor knjige »Kako do prenove slovenske uprave«.. Do nedavnega je svoja teoretična in praktična znanja prenašal tudi na študente Fakultete za računalništvo in informatiko ter Fakultete za upravo.

Urška Colner Vračun
je diplomirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru na oddelkih slovenščine in angleščine. Kot samostojna prevajalka in lektorica se ukvarja z lokalizacijo programske opreme in uporabniških vmesnikov za računalniško okolje in mobilne naprave, s prevajanjem dokumentacije in tehničnih besedil, pregledovanjem prevodov ter tečaji angleščine.

Dr. Matjaž Debevc
je doktoriral na področju računalništva in informatike leta 1996 na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, kjer je tudi zaposlen. Od leta 1999 do 2003 je deloval kot predstojnik Centra za razvoj študija na daljavo pri Univerzi v Mariboru in kot v.d. predstojnika Inštituta za nove medije in tehnologije v izobraževanju (INMITI) v letu 2003. Njegova področja zanimanja in delovanja so komunikacija človek-računalnik, razvoj uporabniško prijaznih in avtomatsko prilagodljivih programov, izobraževanje na daljavo, telekomunikacije in uporaba tehnologij za osebe s posebnimi potrebami. Je dobitnik mednarodnih, državnih in občinskih nagrad ter dobitnik nagrade za najboljši članek za področje adaptivnih uporabniških vmesnikov na mednarodni konferenci. Na razvojno-raziskovalnem področju deluje tudi kot vodja in sodelavec evropskih in nacionalnih projektov ter izkazuje večje število znanstvenih in strokovnih člankov s področja e-izobraževanja. Je predsednik IEEE izobraževalne sekcije za Slovenijo.

Judita Mia Dintinjana
Samostojna prevajalka leposlovnih in strokovnih del. Zunanja terminološka sodelavka družbe Microsoft. S prevajanjem programske opreme se ukvarja od leta 1999. Po diplomi se je dopolnilno usposabljala na raznih tečajih, tudi za lokalizacijo, za uporabo prevajalskih orodij in terminologijo. Opravila izpit Diploma in Translation pri Institute of Linguists v Londonu.

Dr. Simon Dobrišek
je izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Raziskovalno deluje predvsem na širšem področju tehnologij govorjenega jezika, razpoznavanja vzorcev, biometrije in umetnih inteligentnih sistemov. Posebno pozornost posveča razvoju inteligentnih govornih uporabniških vmesnikov in biometričnih nadzornih sistemov za ambientalne inteligentne sisteme. Posveča se tudi interdisciplinarnim raziskavam, ki segajo na področje kognitivne znanosti, jezikoslovja in glasoslovja ter varstva zasebnosti pri uporabi sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Kot vodilni raziskovalec je bil vključen v več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov s področja razvoja biometričnih tehnologij in tehnologij govorjenega jezika ter s področja etike in pravnega urejanja uporabe nadzornih tehnologij.

Dr. Tomaž Erjavec
je znanstveni sodelavec na Odseku za tehnologije znanja na Institutu Jožef Stefan. Njegov raziskovalni interes je računalniško jezikoslovje, tj. jezikovne tehnologije in strojno prevajanje, predvsem v povezavi s slovenskim jezikom. Diplomiral je na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani, magistriral pa na Fakulteti za računalništvo in informatiko in na Centre for Cognitive Science Univerze v Edinburghu, doktoriral je na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Je avtor več kot 50 znanstvenih člankov, član uredniških odborov mednarodnih revij Chum in IJCL, predsednik Slovenskega društva za jezikovne tehnologije.

Mag. Robert Ferlič
je magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani na študijski smeri Informacijsko upravljalske vede. Je član izvršnega odbora PMI Slovenija in nosilec prevodov terminološkega slovarja za PMBOK® vodnika četrte in kasneje tudi pete izdaje. Deluje na področjih upravljanja, poslovne analitike, projektnega vodenja, razvoja programske opreme, strateškega načrtovanja, prenove poslovnih procesov, revizije informacijskih sistemov in upravljanja s spremembami. Trenutno vodi informatiko RTV prispevka na javnem zavodu RTV.

Dr. Katja Harej Pulko
je doktorirala na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) z naslovom: Vodenje projektov virtualnih skupin v virtualnih skupnostih za odprtokodni razvoj programskih rešitev. Zaposlena je na Računalniškem centru Univerze v Mariboru kot namestnica vodje RCUM. Dodatno sodeluje z Inštitutom za informatiko na FERI, kjer opravlja delo asistentke za predmetno področje informatika. Sodeluje v več raziskovalnih in drugih projektih. Pridobila je certifikate kot so: PRINCE2 Practitioner – metoda za vodenje projektov, Certified EU Manager in Certified Innovation Manager.

Dr. Jurij Jaklič
je diplomiral iz uporabne matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, magistriral iz računalništva na University of Houston, ZDA, doktoriral pa leta 1997 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani s področja informacijsko upravljalskih ved. Zdaj je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani za področje poslovne informatike. Pedagoško se ukvarja predvsem s področji poslovne podatkovne analitike in poslovno inteligenčnih sistemov, raziskovalno pa tudi s področjem menedžmenta poslovnih procesov.

Dr. Tina Jukić
je diplomirala, magistrirala in doktorirala na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, kjer je bila sprva zaposlena kot mlada raziskovalka, sedaj pa je asistentka na področju informatike v javni upravi in raziskovalka. Raziskovalno sodeluje pri številnih domačih in mednarodnih projektih s področja e-uprave, pri čemer v zadnjem času največ pozornosti usmerja v evalvacijo (javnih) IT projektov in storitev.

Ivan Kanič
je diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz angleškega in francoskega jezika. Vodja Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete v Ljubljani. Glavna podro&čja delovanja: dokumentalistika, informatika, avtomatizacija poslovanja knjižnic, elektronski viri, terminologija. Nosilec mednarodnega projekta Multilingual dictionary of library terminology – priprava tiskane in elektronske izdaje terminološkega slovarja v 17 evropskih jezikih. Na področju terminologije in slovarjev je sodeloval pri številnih projektih, od katerih je najpomembnejši Bibliotekarski terminološki slovar. Predsednik Terminološke komisije pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, prevajalec in avtor preko 100 strokovnih objav na področju bibliotekarstva in terminologije.

Marko Kerševan
diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Delovne izkušnje: gradnja informacij­skega sistema in vodenje standardizacije centra v Emoni. Sodeloval v komisiji za standardizacijo računalništva pri Zveznem zavodu za standardizacijo v Beogradu, nato pri slovenskem standardu (SIS) pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo RS. Deloval je pri standardizaciji RIP, EDIFACT in pri strokovnem slovenskem izrazoslovju informacijske tehnologije. Vključen je bil tudi v terminološko komisijo pri SAZU za izdelavo slovarja s področja infor­matike in dokumentacije. Objavil več člankov na temo strokovnega izrazja.

Matjaž Kljun
diplomiral in magistriral na Fakulteti za računalništvo in informatiko, Univerze v Ljubljani. Doktoriral je na Univerzi v Lancastru v Veliki Britaniji iz področja interakcije človek-računalnik. Raziskovalno se ukvarja z interakcijo človek-računalnik, dopolnjeno in virtualno resničnostjo, vseprisotnim računalništvom, vizualizacijo podatkov in upravljanjem z zasebnimi podatki.Zaposlen je na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije na Univerzi na Primorskem.

Dr. Tomaž Klobučar
je znanstveni sodelavec v Laboratoriju za odprte sisteme in mreže na Institutu “Jožef Stefan”. Raziskovalno se ukvarja z informacijsko varnostjo, tehnološko podprtim izobraževanjem in računalniškimi omrežji. Kot docent je na teh področjih vključen tudi v pedagoški proces na različnih slovenskih viskošolskih ustanovah. Diplomiral je iz uporabne matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, magistriral in doktoriral pa iz računalništva in informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko na isti univerzi.

Dr. Matej Kovačič
je doktoriral na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je zaposlen na mestu raziskovalca in asistenta za področje družboslovne informatike. Sodeluje tudi z Inštitutom za forenziko informacijskih tehnologij. Je avtor dveh knjig in več člankov iz področja zasebnosti v informacijski družbi. Njegovo raziskovalno delo obsega tudi digitalno forenziko, informacijsko varnost in pravne vidike informacijskih tehnologij. Sodeluje tudi pri več odprtokodnih projektih.

Mag. Jožef Kranjc
je diplomiral na Vojaško tehnični akademiji in magistriral s področja telekomunikacij (optoelektronike). Na različnih dolžnostih je delal pri projektih opremljanja na področju obrambe. Aktivno je sodeloval pri izdelavi terminologije s področja telekomunikacij. Je inšpektor za obrambo in med drugim nadzoruje predvsem KIS, varovanje varovanih podatkov, upravno in materialno poslovanje in proces opremljanja v Ministrstvu za obrambo. Sodeluje tudi pri izdelavi normativnih aktov s področja svojega dela.

Dr. Evelin Krmac
diplomirala, magistrirala in doktorirala na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Zaposlena kot predavateljica na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani pri predmetih iz področij računalništva in informatike. Poleg ponovne uporabe komponent in komponentnega razvoja sistemov se ukvarja tudi z inteligentnimi transportnimi sistemi, informacijsko podporo logističnim procesom in poslovno informatiko nasploh.

Tjaša Kuerpick
je diplomirala na Filozofski fakulteti (angleški jezik s književnostjo, nemški jezik s književnostjo) in kasneje študirala tudi na Institutu za germanistiko in anglistiko, na Univerzi v Salzburgu. Bila je nekaj let asistentka pri mednarodni raziskavi COMPED (Computers-in-Education Study) ter TIMSS (Third International Mathematics and Science Study) na Univerzi v Salzburgu. Nato je bila v tujini prevajalka v podjetjih računalništva in tehnologije. Leta 1999 je z družino v Ljubljani ustanovila prevajalsko podjetje za tehnične in znanstvene prevode, kjer dela kot prevajalka.

Anamarija Leben
diplomirala s področja podatkovnega modeliranja; trenutno na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru zaključuje magistrski študij s področja uporabe sistemov znanja v upravi. Od leta 1995 je zaposlena kot asistentka za področje informatike na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, kjer se na raziskovalnem področju ukvarja z različnimi vidiki razvoja e-uprave.

Zvonka Leder Mancini
univ. dipl. slavistka, strokovna svetnica Instituta za slovenski jezik ZRC SAZU v pokoju. Je soavtorica Slovarja slovenskega knjižnega jezika I-V (1970-1991), kjer se je v glavnem ukvarjala s terminologijo v slovarju obravnavanih strok, in soavtorica meteorološkega terminološkega slovarja. Kot slovaropisna in jezikovna svetovalka je sodelovala pri Kmetijskem tehniškem slovarju, področje Vinogradnišvo (1994) in Sadjarstvo (1995), pri Slovenskem elektrotehniškem slovarju za področje energetike – 15 zvezkov (1995-1999), Statističnem terminološkem slovarju (2001) in Slovarju strokovnih izrazov za trg z električno energijo (2003). Trenutno sodeluje pri pripravi geološkega in bibliotekarskega terminološkega slovarja, od leta 1993 pa tudi Islovarja.

Pavel Meše
diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Večji del delovne dobe opravil v PTT-ju (sedanji Telekom), kjer je bil vrsto let vodja razvoja. Na Višji strokovni šoli za poštni promet in telekomunikacije v Ljubljani predava predmet Telekomunikacijska omrežja in storitve. Je zlasti dejaven kot član Terminološke komisije Elektrotehniške zveze Slovenije. Na področju terminologije in slovarjev je od leta 1993 objavil 7 del, kot zadnji pojmovnika Mobilnost v telekomunikacijah in Varnost v elektronskih komunikacijah in informacijski tehnologiji, oboje pri Elektrotehniški zvezi Slovenije.

Dr. Aleš Mihelič
je doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani s področja sinteze govora za vgrajene sisteme. V raziskovalni organizaciji Alpineon razvoj in raziskave, d.o.o., dela pri razvoju aplikacij, ki vključujejo govorne tehnologije v sodobne informacijsko komunikacijske sisteme. Izsledke svojega raziskovalnega dela je objavil kot avtor ali soavtor v preko 20 strokovnih in znanstvenih člankih.

Dr. France Mihelič
diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo na smeri Tehniška matematika, magistriral na Ekonomski fakulteti na podiplomskem študiju operacijskih raziskav in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani na področju govornih tehnologij. Zaposlen je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani kot redni profesor. Raziskovalno deluje na področju razpoznavanja vzorcev in še posebej na področju govornih tehnologij. Je avtor ali soavtor več kot 100 člankov in referatov iz omenjenih področij in soavtor dveh učbenikov s področja teorije signalov in statistike.

Igor Mlakar
je svojo strokovno pot pričel kot sistemski inženir in razvijalec poslovne programske opreme. Kasneje se je ukvarjal s podporo uporabnikom informacijskih sistemov in razvojem poslovnih rešitev. Medtem je z diplomskim delom na temo digitalnega prepoznavanja grafov zaključil višješolski študij matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani in kasneje še z diplomskim delom na temo uporabe statističnih metod v družboslovju študij družboslovne informatike na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Zadnjih deset let je v podjetju Smart Com zadolžen za vodenje poprodajne podpore na področju informacijsko-telekomunikacijskih sistemov, za pripravo in sklepanje pogodb o tehnični podpori in vzdrževanju ter za razvoj storitvenih paketov.

Dr. Tomaž Mohorič
diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je magistriral in doktoriral. Zaposlen je bil na Fakulteti za računalništvo in informatiko kot fakultetni učitelj. Raziskave je usmerjal predvsem na področje informacijskih sistemov, še posebej na področje podatkovnih baz, tako hierarhičnih, mrežnih, relacijskih kot tudi tekstualnih in objektno orientiranih. Vrsto raziskav je usmeril v povečanje ekspresivnosti konceptualnih shem z dodajanjem semantičnih komponent. Na področju objektno usmerjenih podatkovnih baz je več raziskav namenil uporabi konceptualne sheme pri formulaciji in izvajanju relacijskih povpraševanj. Rezultate raziskav je objavljal in predstavljal na številnih konferencah tako v domačem okolju kakor tudi v tujini.

Dr. Primož Peterlin
doktoriral iz fizike Fakulteti za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani. Kot znanstveni sodelavec zaposlen na Inštitutu za biofiziko, Medicinska fakulteta, kjer se ukvarja z mehanskimi lastnostmi celičnih membran. Dejaven tudi pri slovenjenju prostega programja in dokumentacije zanj, kjer je sam ali skupaj s sodelavci objavil več člankov in priročnikov. Na področju terminologije in slovarjev je doslej sodeloval v širši skupini sodelavcev Računalniškega slovarčka (CZ, Ljubljana 1993).

Mag. Katarina Puc
diplomirala na Filozofski fakulteti iz predmetov a) francoski jezik s književnostjo, b) angleški jezik s književnostjo. Magister poslovne politike in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, z delom: Ekonomski in organizacijski kriteriji za odločanje o uporabi tehnologije v pisarniških sistemih. Pomembnejše delovne izkušnje: izobraževanje, uredništvo in tehnično uredništvo knjig, revij, zbornikov, prevajanje književnih del in strokovnih besedil iz angleščine, francoščine in nemščine v slovenščino, lektoriranje strokovnih besedil. Pobudnica ustanovitve jezikovne sekcije pri Slovenskem društvu Informatika.

Dr. Uroš Rajkovič
je docent na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Poučuje predmete s področja baz podatkov in sistemov za podporo odločanju. Njegovo raziskovalno področje je informatizacija v zdravstvu s posebnim poudarkom na razvoju programske opreme za zdravstveno nego. Je član Sekcije za zdravstveno nego pri Slovenskem društvu za medicinsko informatiko.

Dr. Vladislav Rajkovič
je zaslužni profesor in predstojnik Laboratorija za odločitvene procese in ekspertne sisteme na Fakulteti za organizacijske vede, Univerze v Mariboru ter raziskovalni sodelavec Odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan. Njegovo področje so računalniški informacijski sistemi s posebnim poudarkom na uporabi metod umetne inteligence v porcesih odločanja ter vzgoje in izobraževanja.

Mag. Vanda Rebolj
je diplomirala iz matematike in fizike na Pedagoški akademiji. Kasneje je zaključila študij pedagogike in nato andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Iz pedagogike je opravila tudi magistrski študij. Več kot dve desetletji deluje na vodilnih mestih kot ravnateljica ali direktorica na različnih stopnjah šol. Strokovno in raziskovalno delo v pedagogiki in andragogiki je največ posvečala odraslim in nadarjenim srednješolcem. Zadnjih petnajst let se ob rednem delu več posveča razvoju in uvajanja e-izobraževanja in didaktiki e-učenja, ter organizacijskim problemom virtualnega učnega okolja in integraciji e-učenja v kurikulum. Imenovana je za predavateljico poslovne komunikacije in vodenja v višješolskih programih informatika in mehatronika ter v ekonomskih programih. Je avtorica knjige E-izobraževanje skozi očala pedagogike in didaktike (2008). Za področje izobraževanja ima naziv svetnica, za dosežke na tem področju pa je bila tudi dvakrat nagrajena.

Dr. Tomislav Rozman
Dr. Tomislav Rozman je zaposlen v podjetju LANCom d.o.o. kot vodja izobraževalnega centra. Pred tem je bil zaposlen na Inštitutu za informatiko, Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Mariboru kot asistent, kjer je študentom podajal znanje o modeliranju poslovnih procesov, standardih kakovosti in organizaciji projektov razvoja informacijskih sistemov. Njegova bibliografija (COBISS) obsega preko 80 enot (znanstveni, strokovni članki, elaborati, projektne naloge in podobno). Doktoriral je s področja obvladovanja poslovnih procesov. Prav tako je sodeloval pri več projektih prenove informacijske infrastrukture in poslovnih procesov v večjih slovenskih podjetjih.

Niko Schlamberger
diplomiral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Delovne izkušnje: programiranje, sistemska analiza in razvijanje računalniških rešitev, svetovanje, vodenje projektov. Sodeloval pri ustanavljanju Evropskega foruma za poslovne registre in regionalnega telesa pod okriljem IFIP - IT STAR. Objavil prek 40 strokovnih člankov s področja informatike, organizacije in registrov doma in na mednarodnih konferencah v tujini, uredil in souredil več strokovnih publikacij s področja registrov in klasifikacij. Predsednik Slovenskega društva INFORMATIKA, podpredsednik izvršnega odbora IFIP.

Dr. Ljupčo Todorovski
je redni profesor informatike na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani. Doktoriral je  leta 2003 na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Večina njegovih raziskav sodi na področje strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja, s poudarkom na razvoju metod za avtomatsko modeliranje dinamičnih sistemov iz podatkov in predznanja. V sodelovanju z raziskovalci iz različnih znanstvenih področij uporablja metode računalništva, informatike, strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja za reševanje praktičnih problemov iz ekologije, biomedicine, upravnih znanosti in e-uprave.

Marina Trkman
je diplomirala tako na Fakulteti za računalništvo in informatiko kot na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot mlada raziskovalka se ukvarja z analizo koristnosti orodij Web2.0 kot sta MedaWiki in Joomla. Za svoje raziskovalno delo je prejela nagrade od gospodarstva, državnih fundacij in fakultete. Sodeluje pri projektih, ki vključujejo modeliranje poslovnih procesov BPMN s poudarkom na informacijskih procesih, definiranih po Cobitu.

Dr. Tomaž Turk
je redni profesor in prodekan za študijske zadeve na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in raziskovalec na Inštitutu za poslovno informatiko. V letu 2001 je doktoriral na področju informacijsko upravljalskih ved. Pedagoško in raziskovalno se ukvarja z razvojem informacijskih sistemov, uporabniškimi vidiki informacijske tehnologije, ekonomiko informatike ter poslovnimi simulacijami. Sodeluje pri projektih uvajanja informatike v poslovanje ter pri domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih. Napisal je številne znanstvenoraziskovalne publikacije in poljudne uporabniške priročnike. Je predsednik jezikovne sekcije Slovenskega društva INFORMATIKA od novembra 2007.

Dr. Romana Vajde Horvat
je diplomirala in doktorirala na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Njeno delo je usmerjeno zlasti na raziskave, svetovanje in usposabljanja na področjih: projektno vodenje in upravljanje tveganj, izboljševanje procesa, komunikacije, človeški viri, upravljanje z delovnimi tokovi, standardizacija na področju sistemov vodenja. Sodelovala je v številnih raziskovalnih in drugih projektih tako v Sloveniji kot tudi v mednarodnem prostoru. Objavljenih ima preko 240 bibliografskih del.

Vesna Videnovič
je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz Francoskega jezika in književnosti ter Poljskega jezika in književnosti. Med študijem se je začela zanimati za slovenski pravopis, pozneje pa je tudi postala članica Lektorskega društva Slovenije, v okviru katerega se udeležuje predavanj, pogovorov in delavnic na temo slovenskega jezika. Zdaj lektorira diplomska dela, strokovne in časopisne članke. Poleg jezikoslovja se ukvarja tudi s fotografijo, piše filmske kritike in sodeluje na filmskih festivalih.

Dr. Špela Vintar
je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz angleščine in nemščine, zatem pa v okviru podiplomskega študija preživela nekaj večmesečnih obdobij na raziskovalnih projektih v tujini. Leta 2003 je doktorirala s področja samodejnega luščenja terminologije iz slovenskih in angleških besedil. Od leta 1998 je zaposlena na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete. Od tedaj se ves čas intenzivno ukvarja s korpusi, v zadnjem času pa tudi s poučevanjem korpusnih metod v prevajalstvu in slovaropisju.

Mag. Zarja Vintar
je diplomirala na Fakulteti za računalništvo v Ljubljani iz informacijskih sistemov, potem pa iz industrijskega oblikovanja na Hochschule der Künste, Berlin. Študij MBA je zaključila na University of Kansas, ZDA, magistrirala pa na Ekonomski fakulteti v Ljubljani s področja uporabnosti spletnih vmesnikov. Vodi podjetje Kofein dizajn d.o.o., ki se ukvarja z grafičnim oblikovanjem, oglaševanjem in spletnimi projekti.

Mag. Rado Wechtersbach
je diplomiral na Fakulteti za strojništvo in magistriral na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Zaposlen je na Zavodu RS za šolstvo v Ljubljani kot vodja predmetne skupine za računalništvo in informatiko. Je vodja Predmetne razvojne komisije za prenovo predmeta Informatiko v gimnazijskem programu in izbirnega predmeta Računalništvo v osnovni šoli, tajnik Republiške maturitetne komisije za splošno maturo iz Informatike, zunanji ekspert Posebne skupine Evropske komisije za opredelitev in razvoj digitalne kompetence. Je avtor več učbenikov, prek 20 strokovnih knjig in prek 50 strokovnih člankov in prispevkov s področja vpeljevanja in uporabe IT v izobraževanju.

Mag. Lucija Zupan
je revizorka za informacijsko tehnologijo v NLB d.d. Od leta 2004 je magistrica znanosti s področja managementa informacijskih sistemov. Več kot desetletne strokovne izkušnje na področju zagotavljanja informacijske varnosti, vodenja in izvedbe razvojnih projektov, strateškega upravljanja IT je pridobila v gospodarskem sektorju. Pridobila je tudi mednarodno priznani certifikat CISM (Certified Information Security Manager), je interna presojevalka po ISO 9001 in ISO 27001.

Dr. Jerneja Žganec Gros
je doktorirala na Fakulteti za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani s področja samodejnega tvorjenja govora iz besedil. V raziskovalni organizaciji Alpineon razvoj in raziskave, d.o.o., se ukvarja z vključevanjem sistemov govornih tehnologij v sodobne informacijsko komunikacijske sisteme. Sodeluje pri številnih projektih s področja govornih tehnologij. Kot avtorica ali soavtorica je objavila preko 100 znanstvenih in strokovnih člankov ter znanstveno monografijo.


 Partnerji

Laboratorij za telekomunikacije LTFE

Laboratorij za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko (LUKS)

Statistični urad Republike Slovenije